Spomini in mnenja naših bivših in sedajšnjih dijakov

“Na 4-letno bivanje v “Liziki” me vežejo topli občutki. V internat sem prišla tako sramežljiva in zaprta ter se v toku časa razcvetela proti odraslosti. Pri tem mi je pomagala podpora obeh vzgojiteljic, ki sta me spremljali v tistem obdobju. V internatu se je spodbujalo naše talente, tako sem sodelovala pri mnogih aktivnostih, kot so pisanje pesmi, ki so bile potem objavljene v domski zbirki, pa sodelovanje v gledališki predstavi, raznih šahovskih tekmovanjih … Vsekakor je bil to zame čas, ko me je prvič v mojem mladem življenju nekdo spodbujal, mi stal ob strani, ko mi je bilo težko, istočasno pa sem bila deležna tudi svobode, ki jo mladi potrebujejo. Krasen je bil občutek, da ne rabiš imeti učnih ur, ker ti v šoli gre dobro in ti vzgojiteljica zaupa, da zmoreš sama. Definitivno prelepo obdobje in odlična popotnica za naprej.”
Alenka Vindiš, bioresonančna terapevtka in bivša Miss Slovenije


»Spomini, ki jih prikličem, ko pomislim na Dijaški dom Lizike Jančar, se lahko zapišejo z nekaj poglavitnimi besedami: varno zavetje, kamor si se lahko kot srednješolec vračal in se dobro počutil, prijazne vzgojiteljice, ki ti tam stojijo ob strani, prisluhnejo, pomagajo in vzpodbujajo kreativnost ter pripomorejo, da se skozi srednješolska leta najdeš na svojem življenjskem področju. Kot glasbenici so mi bili na voljo tudi klavirji za vežbanje. V domu sem preživela štiri čudovita leta. Našla sem sebe in našla sem dobre prijateljice.«
Tadeja Vulc, skladateljica in predavateljica na Pedagoški fakulteti v Mariboru

»V domu Lizike Jančar sem preživela 4 prečudovita leta. Spomnim se fantastične vzgojiteljice, vedno pripravljene na pogovor in pomoč, moji super cimri in vedno prijazno osebje.«
Sara Savnik
Miss univerze

»Štiriindvajset let je že minilo, odkar sem bivala v Dijaškem domu Lizike Jančar. Kadar zaslišim pesem Nece Falk »Vsi ljudje hitijo«, se mi vedno nariše nasmeh na obraz. V internatu sem se v tistem obdobju počutila bolje kot doma. Vzgojiteljica mi je bila vse v enem: prijateljica, mama, psihologinja, učiteljica …
Vpis v internat je bila resnično prava odločitev mojih staršev na poti k samostojnosti. Postaneš zrelejši in odgovornejši.
Veliko lepega sem doživela v teh petih letih. Z nekaterimi še vedno negujem prijateljske vezi. Hvala Lizika Jančar za vse, kar si mi dala …«
Mateja Višner, bivša dijakinja
Vodja kuhinje in slaščičarne Hotela Dobrava Terme Zreče

Nina Rituper, bivša dijakinja
Zlata maturantka II. gimnazije Maribor 2020
»V dijaškem domu se znajde raznobarvna paleta mladih, ki skozi leta srednje šole pletejo vsak svojo zgodbo. Ko se te pisane niti med seboj prepletajo, se ustvarja svet, v katerem nekateri najdemo dom, nekateri prijatelje, drugi ljubezen ali dogodivščine. Svet, v katerem se nekajkrat izgubimo in se na novo odkrivamo. To je svet, v katerem počasi odraščamo.
Ko sem kot petnajstletnica stopila skozi vrata Lizike, sem se želela takoj obrniti in steči nazaj k avtu staršev. Prepozno, že sta se odpeljala. Znašla sem se v mestu brez prijateljev ali družine, obtičala v sobici šestega nadstropja ter zaspala na škripajoči postelji s solzicami v očeh. Edina barva, ki sem jo videla takrat je bila siva. Velik korak je zapustiti udobje in varnost doma, za nekatere zelo naraven in enostaven, za druge težak in boleč – oba enako dragocena. Mogoče mi je nudilo to zavedanje pogum, da sem ostala. Kmalu je v moj vsakdan prihajalo vedno več barv. Vnašali so jih ljudje, majhni trenutki povezanosti, ki so bili najlepša plat bivanja v domu. Na primer, ko ti zjutraj, medtem ko hitiš v šolo, gospa Štefka veselo maha skozi steklo recepcije in ti želi lep dan. Ko te vzgojiteljica vpraša, kako si, in ve, da lažeš, čeprav rečeš, da dobro. Nato ti skuha čaj in poje s tabo karaoke, dokler se ne začneš smejati na ves glas. Ko se kuharji potrudijo s tvojim kosilom, čeprav tu pa tam še vedno pozabijo, da ti naj ne dajo mesa, ker si veganka. Ko ti nočna želi lahko noč, vendar nato še debatirata o najljubših knjigah in si jih izmenjujeta. Ko vzgojiteljica deli s tabo življenjske modrosti in svoja nora doživetja. Ko te vzpodbudijo, da razvijaš svoje talente, predstaviš svoje znanje drugim, se soočiš s strahovi (tudi če je to le druženje), iščeš nove interese (joga). Ko si obupan in v stiski, ti nekdo ponudi roko, ti da prostor, da se izraziš, da zadihaš. Mogoče v majhni pisarni s solno lučko najdeš nekoga, ki te razume. Naj omenim še filmske večere s prijatelji, sprehode, tutorstvo, triurne večerje, dokler te kuharica ne nažene iz jedilnice, delavnice, zabave in še in še.
Lizika je svet, v katerem rabimo drug drugega, pazimo drug na drugega in cenimo drug drugega – v vsej naši različnosti in podobnosti. Ta svet mi je ponudil veliko izzivov in mi dal podporo, da jih premagam. Spoznala sem čudovite in navdihujoče ljudi, sklenila nova prijateljstva, obnovila stara. Čeprav mi je strah velikokrat zaprl usta, sem se v Liziki počutila slišano in videno. Mogoče se sliši klišejsko in pretirano, ampak verjamem, da brez ljudi, ki sem jih spoznala in priložnosti, ki sem jih dobila v teh štirih letih, ne bi zrasla v osebo, ki sem danes. S to kratko izpovedjo dajem vzpodbudo, da prispevaš svoje barve in svojo zgodbo k tej pisani pletenini, ki bo mogoče popolnoma drugačna od moje, ampak nič manj dragocena.«


Špela Kovačič, vodja v vrtcu
»Če katerega obdobja v svojem življenju nikoli ne bi zamenjala za nič druga, potem so to srednješolska leta bivanja v dijaškem domu. Nepozabni so spomini, za katere nikoli nimam občutka, da so že tako oddaljeni. Druščina vrstnikov, s katerimi sobivanje naenkrat postane trdna naveza zaupanja in se ohrani za vse življenje, je neprecenljiva. Pester nabor ponujenih obšolskih dejavnosti in usmerjanje v raziskovanje raznovrstnih področij v najobčutljivejših letih odraščanja in razvoja pa da neizbrisen pečat za vso nadaljnje ustvarjanje v življenju.
Ne samo nekaj besed … o tem obdobju bi lahko napisala roman.«

»Sem Larisa, študentka kemije v Ljubljani. Srednješolska leta sem preživela v Mariboru, kjer sem obiskovala drugo gimnazijo, vzporedno pa sem se izobraževala na konservatoriju za glasbo. Ta čas sem bivala v Dijaškem domu Lizike Jančar. Dijaški dom mi je dal veliko več kot samo mirno okolje za učenje in vadenje flavte. Omogočali so mi kulturno udejstvovanje z obiskovanjem raznih koncertov v SNG Maribor in prireditvami v samem domu. Manjkalo ni športnega dogajanja, poleg tega pa so tam tudi pedagogi, ki so vedno pripravljeni pomagati. Podprli so me pri mojih obšolskih dejavnostih, predvsem pri odpravi na prostovoljno delo v Afriko. Najpomembneje pa se mi zdi, da sem z bivanjem v dijaškem domu pridobila prijateljstva, ki trajajo še danes.««
Larisa Filip, študentka kemije

Luka Šalković, maturant
»Sem Luka Šalković, dijak 4. letnika II. gimnazije Maribor. Vsa štiri leta bivam v Dijaškem domu Lizike Jančar, kjer se počutim odlično. Dom mi omogoča mir, vzgojiteljice so prijazne in pripravljene pomagati. DDLJ je moj drugi dom.«
It is a great pleasure to talk about the dormitory and share my recommendations, as I have the privilege of residing here. From the moment I arrived, I was welcomed with genuine kindness and warm hospitality. The staff are exceptionally caring, pleasant, and supportive. The facilities are impeccably clean and well-maintained, making the stay truly enjoyable. The food is always fresh, delicious, and offers a variety of choices.
I would also like to highlight that various activities are occasionally organized, further enriching the welcoming atmosphere and overall experience.
Therefore, I wholeheartedly recommend this dormitory to future generations, as it provides genuine understanding, a second home, and sincere support in every aspect.
»V domu Lizike Jančar sem preživela 4 prečudovita leta. Spomnim se fantastične vzgojiteljice, vedno pripravljene na pogovor in pomoč, moji super cimri in vedno prijazno osebje.«
V Liziki sem rada zaradi dobre družbe. Spoznala sem veliko dobrih prijateljev. Imam super cimro Ano.
Všeč mi je to, da smo blizu centra in blizu moje šole. S cimro Nušo se odlično razumeva!
Zdravo, pisem vam samo zato, da vam povem da ima Lizika res the best vzgojitelje. Meni je vzgojitelj zelo pomagal ko sem bila u Mariboru .. tist art krozek je bil vrhunec mojga tedna in sedaj ko sem v Ljubljani ga full pogresam – vendar se kr keepam up z risanjem in ustvarjanjem.
Pogovori z vzgojiteljem so res bili insightfull, ter zelo prijetni in v veliko moralno vzpodbudo – tako za mojo psyche in kot moje zdravje. Life would be beautifull če bi vsi imeli tak odnost do svojih učencev in dijakov.
Dijaški dom Lizike Jančar je v bližini večjih srednjih šol. Od centra mesta je oddaljen 10 minut, do Europarka, kjer je veliko trgovin, pa le 5 minut. V prvem letniku potrebuješ nekaj časa, da se privadiš na sirene reševalnih vozil in helikopterjev, ker je UKC Maribor naš prvi sosed. Vzgojitelji v domu so zelo prijazni, nudijo brezplačne inštrukcije in izvajajo različne interesne dejavnosti (streljanje z zračno puško, fitnes, namizni tenis, odbojka …). Hitro postanejo zaupniki in nadomestni starši, ki ti pomagajo pri vsakdanjih odločitvah in težavah. Popoldne je čas namenjen učenju. Če imaš lepe ocene, lahko ta čas izkoristiš za rekreacijo in hobije. Glede hrane se da s kuharji vse dogovoriti, tudi če si bolj izbirčen. Dijaški dom te nauči samostojnosti, odgovornosti, discipline in spoznavanja prijateljev, ki to ostanejo za vedno. Če bi se še enkrat odločala, bi zagotovo izbrala “Liziko”.
V dijaškem domu sem spoznala super prijateljico, ki je tudi moja cimra. Dijaški dom ponuja različne interesne dejavnosti, v katerih lahko razvijaš svoje talente. Vzgojitelji so super, so tudi profesorji različnih strok in nam stojijo ob strani ter nas spodbujajo, tolažijo in motivirajo.
V dijaškem domu sem se vedno počutila domače in sproščeno. Vzgojitelji so vedno pripravljeni pomagati pri učenju z nudenjem inštrukcij in tudi pri osebnih zadevah imajo vedno dobre nasvete. Dijaški dom je zame drugi dom.
Na začetku se navajaš, na sobo, cimro, vzgojitelje in poskušaš sklepati prijateljstva, ko te vzgojiteljica spodbudi, da greš na delavnice, ker si po njenem mnenju preveč v sobi. Potem pa kar naenkrat poznaš vsako peto osebo, ki gre mimo tebe, se pri večerji družiš s prijateljicami, dokler nas kuharji ne prosijo, da gremo, in se znajdemo na tleh sobe sedmega nadstropja z igralnimi kartami v rokah za naš tradicionalni vsakovečerni ‘igralni večer’ do … In prav v tistih trenutkih spoznaš, kako daleč si prišel, in si hvaležen za vse potiske vzgojiteljev na pravo pot.
Življenje v Liziki je res ena prečudovita izkušnja. Spoznala sem mnogo novih, prijetnih ljudi, pridobila veliko odličnih izkušenj ter spletla čudovita prijateljstva.
Ko sem prišla v dijaški dom, sem se takoj namestila, saj so nas vsi vzgojitelji srčno sprejeli. Kuharji so zelo prijazni in nam vedno skuhajo kaj dobrega. V dijaškem domu imamo tudi veliko zabavnih dejavnosti, zato nam nikoli ni dolgčas.
V dijaskem domu lizike jancar mi je zlo vsec. Vzgojitelji so prijazni, zelo spostljivi in veseli so pomagat pri kateri kolih rezavah. Zelela bi pohvaliti kuharja saj zelo dobro pripravijo vsak obrok. Veseli me da sem dobila priloznost ostati tukaj.
V dijaškem domu Lizike Jančar se počutim zelo dobrodošlo, vsi so novince zelo lepo sprejeli.
Ko sem prišla v dijaški dom, sem se takoj namestila, saj so nas vsi vzgojitelji srčno sprejeli. Kuharji so zelo prijazni in nam vedno skuhajo kaj dobrega. V dijaškem domu imamo tudi veliko zabavnih dejavnosti, zato nam nikoli ni dolgčas.
Naši prispevki in dogodki
Požarna varnost, izjava za starše.
Spoštovani starši, vsled dogodkov preteklega tedna bi vam radi sporočili, da je v našem dijaškem domu dobro poskrbljeno za požarno varnost. Imamo požarne stopnice, v vseh sobah in skupnih prostorih so nameščeni požarni javljalniki, ki so zelo občutljivi in vključijo...
Druga gimnazija in DD Lizika
Za dijake Druge gimnazije Maribor in dijake tujce …
KVAČKANJE
V četrtek, 16.1.2024 smo se zbrale dijakinje in vzgojiteljice, ter preživele skupen čas ob kvačkanju rožic. Najprej smo se seznanile z osnovami kvačkanja, ter začele z delom. Za nekatere je bilo to kar zahtevno delo, vendar so nam pri tem pomagale dijakinje, ki svoj...
Okrepimo svoje zdravje z vitaminom C
V ponedeljek, 13. 1. 2025, smo se, v okviru projekta Unesco, z dijaki družili ob skodelici toplega in blagodejnega čaja. Dijaki so tokrat izvedeli marsikaj novega in koristnega o vitaminu C, v sproščenem pogovoru pa smo izpostavili tudi tematiko prijateljstva, dobrih...
VABLJENI | 6. Ex tempore RAJKA SLAPERNIKA za fotografske, likovne in literarne izdelke
Tema: VODADokument - Download / razpisna dokumentacijaLepo vas vabimo, da v sklopu našega UNESCO projekta SKUPAJ Z NAMI sodelujete na že tradicionalnem Ex temporu Rajka Slapernika. Ex tempore smo poimenovali po našem domačem slikarju Rajku Slaperniku. Že vrsto let se...
𝐍o𝐯o l𝐞t𝐨 𝐣e t𝐮 𝐢n z n𝐣im t𝐮d𝐢 𝐦i!
𝐍o𝐯o l𝐞t𝐨 𝐣e t𝐮 𝐢n z n𝐣im t𝐮d𝐢 𝐦i! 𝐃o𝐛r𝐨d𝐨š𝐥i n𝐚z𝐚j d𝐫a𝐠e d𝐢j𝐚k𝐢n𝐣e i𝐧 𝐝i𝐣a𝐤i! #DDLizikaIsBack #ddlizika @ddlizika Dijaški dom Lizike Jančar Maribor Koledar dogodkov | instagram | facebook | youtube | Brskajte skozi vse prispevke Nekaj zadnjih...
Vesele praznike in srečno novo leto 2025!
Kakor ni zime brez drobnih snežink, tako ni praznikov brez drobnih želja. Naj vam novo leto prinese spoznanje, da je sreča v malih rečeh: v toplih dlaneh, v nežni snežinki, v iskrenih očeh, sreča je v trenutkih, ki jih poklonimo drugim. Naj bodo pogum, mir in zdravje...
Zdravje
V okviru projekta Unesco in ID Zdravje telesa in duha smo se z dijaki v obliki delavnic in pogovorov veliko posvečali skrbi za zdravje. Izvajali smo raznovrstne aktivnosti, povezane z zdravjem, na katerih so dijaki radi sodelovali. V skladu s tematiko zdravja je...
Svečana večerja
Približujejo se nam prazniki in z njimi njihovo čarobno vzdušje. Vsi se jih veselimo in jih nestrpno pričakujemo. V mesecu decembru smo imeli raznolike praznične dejavnosti, v torek, 17. 12. 2024 smo se družili na Praznični večerji. Dijaki so poskrbeli za čudovit...