“S pomočjo inkluzije se mladostniki vključujejo v socialno življenje, ki v vzgojno-izobraževalnem sistemu predstavlja, predvsem za dijake, ki ne prihajajo iz Slovenije, njihovo začasno bivališče. Vključevanje v socialno okolje in vzgojno-izobraževalni proces je za tujce bistvenega pomena, saj lahko le na takšen način začnejo navezovati stike in zaživijo kvalitetno življenje. Na inkluzijo bi bilo potrebno gledati na način, da niso vsi ljudje enaki in da so kljub temu obravnavani enako.”
Avtorica piše predvsem o primerih dobre prakse v našem dijaškem domu in težavah, na katere naletijo dijaki, ko pridejo v popolnoma novo okolje.
“Dobro poznavanje jezika je osnova za uspešno izobraževanje. Dijaki, ki se s slovenščino ob vstopu v srednjo šolo srečujejo prvič, imajo precej težav in brez strokovne pomoči ne bi zmogli uspešno zaključiti šolanja. Izvajanje slovenščine za tujce v srednih šolah in dijaških domovih je prav zato tako pomembno, saj uresničuje evropske smernice in slovenske pravne podlage. Prizadevamo si, da bi dijakom tujcem na srednješolski stopnji omogočili lažje in hitrejše vključevanje v šolski sistem, z dobrim poznavanjem jezika pa se lahko tudi bolje vključijo v družbo vrstnikov in družabno življenje, ki je v tej starosti odločilna komponenta razvoja osebnosti.”
Avtorica na koncu povzame, da je predpogoj za uspešno vključevanje tujcev dobro in enotno delovanje šolskega tima, vodstva in staršev dijakov tujcev.
“Strokovni delavci ustvarjajo pogoje, s katerimi spodbujajo interakcijo med kulturami in jeziki otrok, ki prihajajo iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij in s tem ustvarjajo priložnost sooblikovanja kulture sobivanja. Inkluzija v dijaškem domu je pomembna, saj omogoča dijakom, da se razvijajo v bolj strpno in raznoliko skupnost ter se učijo sprejemati in spoštovati različne nacionalne in kulturne razlike. To lahko prispeva k njihovemu boljšemu razumevanju in pripravljenosti na življenje v sodobni družbi, kjer so razlike med posamezniki neizogibne.”
V Dijaškem domu Lizike Jančar si vsi zaposleni prizadevamo, da našim dijakom nudimo enake pogoje za učenje in bivanje. Vse dijake oziroma mladostnike druži to, da pripadajo isti starostni skupini in imajo podobne osebne izkušnje, tako lažje najdejo skupni jezik in se v okolju bolje počutijo.
Nekaj zadnjih objav..
Avla: Breda Prešern »Barve poletnega večera«
9. 2016 smo v Malem razstavišču avla odprli razstavo vzgojiteljice Brede Prešern. V kulturnem programu je zaigral na harmoniko Luka Sopotnik. S flavto nas je na morje ponesla Kaja Prelec. Fotografinja je spregovorila o svojih fotograf ijah, ki jih je ujela v objektiv,...
Razstava udeležencev 18. Mednarodne likovne kolonije LijaLent 2016
Na 18. Mednarodni likovni koloniji LIJALENT 2016 so sodelovali umetniki iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije: Matjaž Duh, Theresia Fauland-Nerat, Ruth Friedrich, Irena Gayattri Horvat, Lojze Kalinšek, Zmago Kovač, Anka Krašna, Danica Sorec Lešnik,...