V sredo smo se s skupino dijakov udeležili komornega koncerta v organizaciji Narodnega doma Maribor. V legendarni Unionski dvorani smo bili priča čutni in vrhunski izvedbi skladb Dmitrija Šostakoviča v izvedbi odličnega tria: Nurit Stark, Natalie Clein, Cédric Pescia.

Erika
Dijakinja 1. L, SŠOM
” Nikol si nebi mislila, da bom kdaj šla na koncert klasične glasbe, vendar vse je enkrat prvič. Morem priznat, da je blia izkušnja lepa in da bi ponovila in šla še kdaj. ” 🫶

Alja
Dijakinja 2. L, SŠOM
” Meni je bilo tako všeč in wau .. naslednjič grem spet z vami. “

Srđan
Dijak 2. L, SŠOM
” Še posebej mi je bila všeč zadnja skladba, ker so jo igrali s takšnim zanosom! “

Manca
Dijakinja 1. L, SZKŠ
” Skladbe, ki sem jih slišala mi niso bile znane vendar so mi kljub temu ob poslušanju povzročile kurjo polt. Kar sprostila sem se ob pogledu na glasbenike, ki so igrali z užitkom in prav to, se je dobro videlo iz njihovih izrazov na obrazu. Videlo se je da to počnejo s srcem in dušo, osredotočeni vendar še vedno sproščeni in srečni. “

Teja
Dijakinja 1. L, SŠOM
” Nnisem pričakovala, da mi bo koncert tolk všeč, definitely bi šla še kdaj :)) “

Dejan
Vzgojitelj / Prof. lik. um.
” Šostakovičeva Sonata za violo in klavir v C-duru je močno in čustveno nabito komorno glasbeno delo. Dobro prikazuje skladateljevo spretno uporabo disonance, preganjajočih melodij in spreminjanja razpoloženja. Zadnji stavek je podivjani ples, ki doseže vznemirljiv vrhunec. Sonata je zahtevno delo tako za izvajalce kot za poslušalce, vendar je zaradi svoje intenzivnosti in lepote nagrajujoča izkušnja za tiste, ki se vanjo potopijo.
Skladbi doda dodatno moč misel, da je bilo to skladateljevo zadnje delo, ki ga je končal le nekaj tednov pred svojo smrtjo. “
Spored:
Dmitrij Šostakovič:
Sonata za violončelo in klavir v d-molu, op. 40
Trio za violino, violončelo in klavir št. 2 v e-molu, op. 67
***
Sonata za violo in klavir v C-duru, op. 147
Natalie Clein je večplastna glasbenica, njeni solistični nastopi v soju žarometov pred orkestrom so le ena njena plat. V službi glasbe išče enako predane glasbenike, da bi skupaj z njimi zaneseno in brez zadržkov dala krila prodornim interpretacijam komorne glasbe.
Na koncertu Komornega cikla jo bomo slišali s francosko-švicarskim pianistom Cédricom Pesciem in izraelsko violinistko Nurit Stark, umetnikoma, ki iščeta iskrena glasbena sodelovanja. V tem triu ego posameznikov izpuhti – vsak postane del večje glasbene pripovedi, enkrat v ozadju, nato v ospredju. Pomemben je predvsem cilj, in tokrat bo to predstavitev reprezentativnega izbora iz bogatega opusa Šostakovičevih komornih del za violino in violončelo s klavirjem.
Štirideset let burnega življenja in ustvarjanja se razteza med prvim in zadnjim delom koncerta. Sonata za violončelo in klavir je Šostakovičevo prvo komorno delo, ki ga je ustvaril takoj po zaključku študija, a z vsako noto že naznanja njegov prepoznavni opus komorne glasbe. Ta se za razliko od simfonij ne naslanja na zunajglasbene programe, temveč ostaja zazrt v zveneče bistvo. A že pri tem zgodnjem zrelem delu je jasno, da se Šostakovičeva glasba tudi takrat, ko je ponotranjena, preliva v dramatične razsežnosti in posega po aluzijah na rusko ljudsko glasbo, orientalski barvitosti in nepogrešljivi groteski, tako značilnih za skladatelja.
Kljub temu da je ni mogoče ubesediti, ustvarja Šostakovičeva komorna glasba vtis, da molče razlaga doživetja v umetnikovi notranjosti. Že njegov Drugi trio je tako izrazno nabit, da so ga označili za »izraz tragedije, ki jo je skozi trpljenje in smrt doživljala njegova generacija« (Ivan Ivanovič Martinov).
Ko je Šostakovič dokončal Sonato za violo, se je njegovo življenje iztekalo, a mu je morda prav zagon ob ustvarjanju tega dela dal moči za nekaj dodatnega časa. V tej sonati slutimo dokončnost: glasba izzveni kot ganljivo slovo človeka, ki je z ne vedno lahkim življenjem razčistil brez žalosti.
Nekaj zadnjih objav..
VIDEO KROŽEK
“Film as dream, film as music. No art passes our conscience in the way film does, and goes directly to our feelings, deep down into the dark rooms of our souls.”
― Ingmar Bergman
Odprtje razstave Začetek
V sredo, 19. septembra je bilo odprtje fotografske razstave Začetek. Dijakom se je predstavil avtor BOJAN HAJDU. Kulturni program so izvedli dijaki: Teo Wais , Veronika Polajžer, Eva Čagran, Michelle Bratuša, Mirjam Ričnik, Zala Gostenčnik. Na odprtju so...
Ogled razstave v Razstavišču Rudolf
V torek, 18.9.2018 smo se udeležili odprtja razstave slik Zdravka Luketiča v Razstavišču Rudolf. Na razstavi sta bili na ogled tudi sliki, ki jih je umetnik ustvaril kot udeleženec mednarodne likovne kolonije Lijalent. Iskrene čestitke umetniku za lepo...
Joga
V torek, 18.9.2018 se je skupina dijakinj udeležila vadbe joge, ki je potekala v domskem fitnesu v 7. nadstropju pod vidstvom Maje- Kundalini Tribe. Dijakinje se zahvaljujejo za prijetno izkušnjo in se veselijo ponovnega srečanja.
ZAČETEK/STARTING
V sredo, 19. septembra 2018 bo v Dijaškem domu Lizike Jančar ob 17.00 odprtje razstave s pomenljivim naslovom: ZAČETEK/STARTING. Raznolike fotografije, ki nagovarjajo z zanimivimi podobami razstavlja mariborski fotograf BOJAN...
Tudi 5.A in 5.B imata Maribor v malem prstu! 🙂
Včeraj, 10.9.2018, smo se sprehodili skozi naše lepo mesto. Novincem sva, z vzgojiteljico Natašo Pihler, v dobri uri predstavila Maribor in jim pokazala nekaj najpomebnejših točk in inštitucij. Pot je potekala po Titovi cesti, čez Trg Leona Štuklja, Grajski trg, mimo...
Lutkovni krožek vabi
Lutkovni krožek vabi k sodelovanju dijakinje in dijake, ki jih veseli ustvarjanje in lutkovna animacija. Z delom pričnemo v ponedeljek, 17. 9. 2018 ob 16.00 uri v učilnici v 1. nadstropju. Pridruži se dijakinjam 1.A in 1.B skupine. Mentorica Karin Žvan
Vsak četrtek poteka LIKOVNI KROŽEK PACEK
DIJAKI, PRIDITE VSAK ČETRTEK NA LIKOVNI KROŽEK PACEK UČILNICA – ŠESTO NADSTROPJE od 18.00 do 21.30 Vsebina prosto likovno izražanje, pomoč dijakov in dijakinj pri razstavah v avli, dekoracije za prireditve, sodelovanje na Domijadi in na drugih kolonijah ( DD...
FOTOGRAFSKI KROŽEK
“In photography there is a reality so subtle that it becomes more real than reality.”
— Alfred Stieglitz